Zopet preštevam trenutke.
Kot ničkolikokrat doslej.
Navajena sem že.
Navajena čakanja.
Navajena upati.
Sanjarim.
Sanjam sredi belega dne.
In znova postajam najstnica.
Tista zaljubljena – z iskricami v očeh.
Pa ti?
Ali morda kdaj zadrhtiš ob misli name?
Pravzaprav… ali sem sploh kdaj del tvojih misli?
Kot rentgen sečem skozi tvojo prisotnost
in upam na najmanjši znak.
Znak, da sem na pravi poti.
Znak, da čakanje ni zaman.
Ni komentarjev:
Objavite komentar