V tišini noči se zopet
prikradem v tvoje sanje
in pred vrati odvržem
še zadnjo tančico sramu.
Predramiš se in zadrhtiš.
Prst poboža rob ustnic.
Pssst… dovoli mi - naj te ljubim.
Z dotikom nežno zdrsim po koži
in izbrišem sledi, ki jih je vate
kot pečat vtisnila Ona, ki si jo ljubil.
Vsak moj izdih postaja tvoj vdih
in vsak nov poljub prikliče poželenje.
Z jutrom si znova nadenem obleko svetnice
in z rdečico na obrazu stopim med ljudi.
Nihče ne ve;
le Jaz in Ti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar